Maj 19

Kdo naj prevzame odgovornost? Tisti, ki je organiziral proteste! Nisem slišal, da je Katja kdaj protestirala o nesmoternosti potrošnje 15ih milijonov eurov, ki jih ŠOS letno prejema preko dela študentov. V to številko ni vključen dodatnih par milijonov € zaslužka, ki ga študenstki servisi zaslužijo, ponovno na račun študentov.  Sem pa iz medijev danes zasledil, da ne ona in ne ŠOS ne nameravata prevzeti odgovornosti, glede na posledica današnjih protestov. Nekateri mediji celo navajajo, da so organizatorji okrivili policiste, ker naj ne bi odreagirali na dogajanje, “da naj ne bi bili kos razmeram”, “da niso (policisti) uspeli zagotoviti varnosti in miru”? Lahko se samo vprašam, kakšne bi bile rekacije Šobe in ŠOSa, če bi policisti reagirali na napade (jajca, steklenice, palice, granitne kocke), kot bi v resnici morali? Na koncu bi vso krivdo ponovno naprtili polciji, vladi, …, ker  z nasiljem rešuje študentsko problematiko!

Pa naj že enkrat objasnijo kam izpuhti teh teh 15 mio € letno, ki jih dobijo od študentskega dela. Koliko € je dejansko namenjenih študentom? Koliko štipendij je to? 15 mio € na leto bi pomenilo lahko 5000 štipnedij po 2000 € in še bi ostalo 5 mio €, kar bi lahko vlagali v študentske domove, študenkse klube, radi Študent,… Če bi ŠOS samo tretjino zasluženega denarja (od dela študentov) v vseh teh letih vlagala v gradnjo študentskih domov, bi bilo sob dovolj za vse in še 5000 štipnedij na leto…Kam so vlagali ta denar v zadnjih 20ih letih? V študente? Kje so štipnedije in ugodnosti za študente? Naj mi tisti, ki so študirali v zadnjih 20ih letih povedo kaj o tej  “pomoči”, ki bi jo naj dobivali? A jim je ŠOS kaj pomagala pri pokritju študija? Škisova tržnica in Lampijončki naj ne bodo odgovor… Kam je ves ta denar, današnjih organizatorjev protesta, šel v vseh teh letih? In ja, še enkrat,  ŠOS se financira predvsem preko dela (dajatev) študentov.

Ja…bil sem na demonstraicjah…Slučajno sem se znašel v neposredni bližini družbe Katje Šobe. Ne vem ali so ostali iz družbe bili funkcionarji, kolegi ali znanci.  Očitno se je domače počutila med njimi.  Ura je bila par minut pred 16:00. Velika večina oken na skupščinski zgradbi je že bila razbitih. V njeni družbi niso bili ne anarhisti še manj skini, ki bi naj bili krivi za nerede.  “Kolegi” so bili očitno navdušeni nad izhodom “študenstkih” demonstracij. Eden izmed teh kolegov njene družbe je večkrat navdušeno povdaril “vse je treba požgati”…

P.S.: v primeru zanikanja vsega tega, se spomni/te osebe, ki je stala ob vas in s kamero povrparašala za komentar na vse povedano in si/ste ga zavrnili/a…

Žura in podobni kavalirji: “Javite se!!!”

  • Share/Bookmark
Sep 19

;)

Gremo naši!!!

slike: bbc in 24ur

  • Share/Bookmark
Sep 16

Kolikor vem obstajajo kazni za lastnike psov, ki za svojimi ljubimci ne pobirajo in pospravljajo kakcev. Me pa zanima, kdo pospravlja sranje za policijo? Lepa ministrica Katarina Kresal sigurno ne, lahko pa  vse skupaj verjetno malo pospeši?

Danes sem ponovno, v podhodu pod Tivolsko, par metrov od Narodne galerije, Moderne galerije, v neposredni bližini Tivolskega parka, v bližini nemške in ameriške ambasade in še čega, skrata v centru Ljubljane, opazil drekce, kakce, sranje… Za seboj so ga po sredini podhoda pustili policisti! Verjetno policijski konji? Srali so ga kar na veliko, kar je razvidno tudi s fotografije in to sredi belega dneva. Verjetno so kakci čakali na noč, ker jih do začetka mraka še nihče ni počistil?

Ob istem času se je po Tivolski cesti peljal tudi češki predsednik Vaclav Klaus. Upam, da ni zavohal smradu, ki je zaudarjal 3 metre pod njim. Ostali navadni turisti, ki jih je pot peljala čez ta podhod v prelepi Tivolski park ali katero od galerij te sreče niso imeli ;)

Dodano:

Kakci po 14ih urah, še vedno neodstranjeni:

Po 24ih urah še vedno na istem mestu:

  • Share/Bookmark
Jun 25

S tem pisanjem nimam namena zmanjševati vrednosti veteranov osamosvojitvene vojne, tako pripadnikov TO, kot policije.

Nekateri bodo rekli, da ni pravi trenutek pisati o teh stvareh, še posebej v teh dneh, ko se praznuje in spominja na dneve osamosvojitve Slovenije in njene žrtve. Kdaj, če ne zdaj?

V teh dneh, junija 91, je svojo obveznost do služenja domovini (takratni Jugoslaviji) opravljalo 6000 (šesttisoč!!!) slovenskih mladeničev. Večino nas je služilo svoj vojaški rok v 5. armadnem območju, ki je skoraj v celoti pokrival slovensko ozemlje. Večino teh fantov je odšlo na služenje vojaškeg roka, ker smo morali, ker je bil tak zakon. Tako slovenski, kot jugoslovanski. Na služenje v JLA smo bili poslani s strani naših lokalnih odborov za ljudsko obrambo. Med njimi sem bil tudi sam.

V vojni za Slovenijo, je s strani JLA, aktivno sodelovalo okoli 2200 vojakov in oficirjev, kar je komaj 1/3 skupnega števila slovenskih vojakov, ki so v tem trenutku služili v JLA.

Vem, je bil poziv, da naj zapustimo JLA. To je tudi bilo vse kar je bilo storjeno. Npr. poziv, ti ne pomaga veliko, če si znotraj miniranega okolja.  Z možnostjo, da izgubiš življenje “na drugi” strani barikade, od metka svojega npr. sošolca, soseda, …. Ali pa med begon na “svojo stran”. Brez kasnejših možnosti do kakršnihkoli veteranskih ugodnosti ali časti. Ker smo bili “okupatorji”.

Zakaj ob raznih praznikih osamosvojitvene vojne, ni govora tudi o teh mladeničih? A je padlemu ali ranjenemu vojaku slovenske narodnosti na strani JLA posvečen kak državni spomenik ali kakršenkoli uradni spomin, mogoče dokumentarec?

»Pozabljeni« takrat in kasneje.

PS.: Čast izjemam, kot je npr. Boris M. Gombač

  • Share/Bookmark
Nov 04

Evo, pravkar sem prebral, da je IZTOK GARTNER zaključil svojo kariero Hišnega blogerja na Siol – ovem blogosu!

Ne bi preveč o samem Gartnerju, tudi ne zakaj sploh ga je Crnkovič dodal (sto ljudi – sto čudi). Gartnerja (subjetkivno mnenje ;) ) sem razumel podobno kot Damjana Murka. Deluje mi, da imata oba podobne izkušnje in da bi oba lahko predavala na Murkotovi “Akademiji za zvednike”.

Drugače pa ja, Garty je faca!, eden izmed izvirnejših blogov na Siolu ;)

  • Share/Bookmark
Feb 04

Med prebiranjem spletnih novičarskih portalov, na Direktu slučajno naletim na intervju s Samirjem Handanovićem. Samir je slovenski reprezentančni vratar, brani tudi v prvi italijanski ligi in baje si ga za vratarja močno želijo tudi pri AC Milan. Da je AC Milan eden izmed “večjih” evropskih nogometnih klubov verjetno ni potrebno razlagat. Tudi italijanksa liga “ni od muh”, zaslužki pa tudi verjetno ne?

Zanimiv mi je tisti del intervjuja, kjer Handanović odgovarja novinarju, kako izgleda delovni dan nogometaša prve italijanske lige:

“Zbudim se med osmo in deveto uro, grem v središče mesta na zajtrk, preberem časopis in se vrnem domov. Okoli dvanajste ure se odpravim na kosilo in ob enih sem že doma na kavču, gledam športno oddajo Studio sport. Popoldne treniram slabi dve uri, nato pa zvečer malo brskam po spletu, po večerji grem na kakšno pijačo, nato pa domov.”

Res, da je za nekatere nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu. Okoli njega se vrti ogromno denarja in še več ljudi, ki bi na vsak način radi bili zraven. Posredno ali neposredno. Samo, da lahko rečejo, da so zraven, da nekoga poznajo, itd…V vsem tem prav neokusno prednačijo tudi “športni novinarji”.

Katere so prve misli, ki mi padejo na pamet ob besedi nogomet:

  • ogromni zaslužki,
  • urejene frizure, ki ostanejo takšne tudi po 90ih minutah igre po deževnem vremenu in blatnem terenu,
  • teatralno valjanje po terenu ob že najmanjšem prekršku, ob katerem pomisliš, da se ta nogometaš ne bo sposoben pobrati na lastne noge še vsaj pol leta po rehabilitaciji. A glej ga zlomka! Takoj, ko sodnik zapiska prekršek, taisti že skače.

Sicer spremljam nogomet, navijam za naše, še posebej takrat, ko se borijo kot levi. S prijatelji igramo celo “fantasy football”. Kar pa še ne pomeni, da jih bom, kljub njihovim velikim zaslužkom in veliki medijski podpori, cenil bolj kot pa kakšnega rekreativnega kolesarja ali tekača, ki v svoj hoby vloži neprimerno več truda in odrekanja. Kaj šele, da bi jih primerjal z nekaterimi ostalimi res vrhunskimi športniki, katerih športi niso tako medijsko podprti, z nič lažjo konkurenco, z neprimerljivo manjšimi zaslužki, z neprimerljivo večjim vložkom dela in koncu koncev tudi z boljšimi rezultati!

  • Share/Bookmark
Jan 28

Sem v obdobju brskanja po arhivu dogodkov slovenske osamosvojitvene vojne in med tem naletim na zanimiv posnetek Jelinčiča v »akciji«.
Cela akcija naj bi potekala nekje v Kosezah. Javljeno je bilo, da med bloki nekaj poka. Slovenski policisti gredo v negotovo akcijo in na srečo ugotovijo, da se je nekdo sredi napetega ozračja “pošalil” s petardami. Ko je že vse končano, se pojavi naš »špecialc« Zmago, z ne ravno gotovim korakom in se kot pravi Rambo postavi pred kamero ;)

YouTube slika preogleda

Iz tega obdobja kroži kar nekaj zgodb o »našem špecialcu« in njegovi vlogi v osamosvojitveni vojni. Pravijo, da je deloval kot »prosti strelec« s svojo ekipo »špecialcev«. Po mestu oborožen zaustavljal in legitimiral prestrašene mimoidoče, se z ostalimi teriotiralci prepiral kdo je uničil tank na Brezovici, …

Tretji dan so naši varnostni organi ocenili, da Zmago po Ljubljani in okolici baje počne samo zgago in so ga raje vtaknili v pripor. S tem se je njegova vloga v osamosvojitveni vojni k sreči končala. Imam občutek, da so mu naši policisti naredili uslugo in ga odrešili kasnejših morebitnih težav. Kaj bi bilo, če bi bilo, pa rajši zdaj ne bom…

  • Share/Bookmark