Sep 16

Kolikor vem obstajajo kazni za lastnike psov, ki za svojimi ljubimci ne pobirajo in pospravljajo kakcev. Me pa zanima, kdo pospravlja sranje za policijo? Lepa ministrica Katarina Kresal sigurno ne, lahko pa  vse skupaj verjetno malo pospeši?

Danes sem ponovno, v podhodu pod Tivolsko, par metrov od Narodne galerije, Moderne galerije, v neposredni bližini Tivolskega parka, v bližini nemške in ameriške ambasade in še čega, skrata v centru Ljubljane, opazil drekce, kakce, sranje… Za seboj so ga po sredini podhoda pustili policisti! Verjetno policijski konji? Srali so ga kar na veliko, kar je razvidno tudi s fotografije in to sredi belega dneva. Verjetno so kakci čakali na noč, ker jih do začetka mraka še nihče ni počistil?

Ob istem času se je po Tivolski cesti peljal tudi češki predsednik Vaclav Klaus. Upam, da ni zavohal smradu, ki je zaudarjal 3 metre pod njim. Ostali navadni turisti, ki jih je pot peljala čez ta podhod v prelepi Tivolski park ali katero od galerij te sreče niso imeli ;)

Dodano:

Kakci po 14ih urah, še vedno neodstranjeni:

Po 24ih urah še vedno na istem mestu:

  • Share/Bookmark
Jun 25

S tem pisanjem nimam namena zmanjševati vrednosti veteranov osamosvojitvene vojne, tako pripadnikov TO, kot policije.

Nekateri bodo rekli, da ni pravi trenutek pisati o teh stvareh, še posebej v teh dneh, ko se praznuje in spominja na dneve osamosvojitve Slovenije in njene žrtve. Kdaj, če ne zdaj?

V teh dneh, junija 91, je svojo obveznost do služenja domovini (takratni Jugoslaviji) opravljalo 6000 (šesttisoč!!!) slovenskih mladeničev. Večino nas je služilo svoj vojaški rok v 5. armadnem območju, ki je skoraj v celoti pokrival slovensko ozemlje. Večino teh fantov je odšlo na služenje vojaškeg roka, ker smo morali, ker je bil tak zakon. Tako slovenski, kot jugoslovanski. Na služenje v JLA smo bili poslani s strani naših lokalnih odborov za ljudsko obrambo. Med njimi sem bil tudi sam.

V vojni za Slovenijo, je s strani JLA, aktivno sodelovalo okoli 2200 vojakov in oficirjev, kar je komaj 1/3 skupnega števila slovenskih vojakov, ki so v tem trenutku služili v JLA.

Vem, je bil poziv, da naj zapustimo JLA. To je tudi bilo vse kar je bilo storjeno. Npr. poziv, ti ne pomaga veliko, če si znotraj miniranega okolja.  Z možnostjo, da izgubiš življenje “na drugi” strani barikade, od metka svojega npr. sošolca, soseda, …. Ali pa med begon na “svojo stran”. Brez kasnejših možnosti do kakršnihkoli veteranskih ugodnosti ali časti. Ker smo bili “okupatorji”.

Zakaj ob raznih praznikih osamosvojitvene vojne, ni govora tudi o teh mladeničih? A je padlemu ali ranjenemu vojaku slovenske narodnosti na strani JLA posvečen kak državni spomenik ali kakršenkoli uradni spomin, mogoče dokumentarec?

»Pozabljeni« takrat in kasneje.

PS.: Čast izjemam, kot je npr. Boris M. Gombač

  • Share/Bookmark